"Svet ni tak, kot ga vidimo; svet je tak, kakršni smo mi."
— Anais Nϊn, ameriška pisateljica (1903–1977)
Verjamemo, da je vsak človek OK.
Verjamemo v zdravljenje s pogovorom, ki je način boljšega spoznavanja sebe in drugih.
Verjamemo, da vpogledi, pridobljeni na terapiji, ljudem pomagajo pridobiti potrebne veščine za spopadanje z vsakodnevnimi življenjskimi preizkušnjami in v odnosih z drugimi.
Verjamemo, da se lahko ljudje, ne glede na leta, naučimo postaviti zase, zagovarjati lastno mnenje, se znebiti strahov – vendar brez nasilja in s spoštljivim odnosom do drugačnosti drugega.
Verjamemo v zaupanje in ne obsojanje – zato nudimo varen in zaupen prostor, kjer se lahko v popolnosti izrazite.
Naš strokovni tim vas bo spremljal na poti do boljšega počutja.
dr. med., specialistka otr. in mlad. psihiatrije, specializantka transakcijsko-analitične psihoterapije
prof. def. - specialistka klinične logopedije, specializantka transakcijske analize
mag. phil., specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, magistrandka zakonskih in družinskih študijev
Pojem asertivnost izhaja iz latinske besede asserere, ki pomeni trditi.
Asertivnost je način komuniciranja z upoštevanjem meja drugih, a hkrati z odkritim izražanjem in zastopanjem svojih interesov, stališč in prepričanj.
V asertivni komunikaciji se kaže medosebno spoštovanje do drugih in do sebe, kar spodbuja medsebojno zaupanje.
Temelj asertivnega vedenja je občutek in zavedanje, da nam ni treba tekmovati z drugimi in da nam za dobro počutje ni treba poniževati drugih ter se neprestano dokazovati.
Asertivne osebe imajo razvit notranji občutek lastne vrednosti, brez potrebe po potrditvah iz zunanjega sveta.
Asertivne osebe so v komunikaciji in vzpostavljanju medosebnih odnosov manj negotove, samozavestnejše, pozitivno naravnane in zainteresirane za poslušanje drugih in uresničevanje svojih prepričanj.
Asertivnosti se lahko naučimo ali jo okrepimo, zato vam skozi terapijo pomagamo pridobiti veščine samospoštovanja, odgovornega izražanja lastnih želja in potreb ter upoštevanja drugih oseb z ohranjanjem lastne avtonomije v medosebnih odnosih.
Psihoterapija je zdravljenje s pogovorom. Je oblika pomoči in podpore za vse, ki si želijo izboljšati kakovost življenja in učinkovito obvladovati življenjske situacije. Je način samospoznavanja in osebne rasti. Obravnava telesno, čustveno, miselno, vedenjsko, socialno in duhovno dimenzijo človeka, pri čemer je glavno vodilo pozitivna sprememba v zavedanju, mišljenju, doživljanju in delovanju.
Psihoterapija obravnava posameznika s ciljem izboljšanja duševnih motenj, težav in drugih motečih vzorcev mišljenja, čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov, in življenjskega sloga posameznika, hkrati pa spodbuja osebno rast.
Za psihoterapijo se odločijo ljudje, ki se spopadajo s tesnobo oz. anksioznostjo glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, s čustvenimi stiskami zaradi sprejemanja pomembnih odločitev, z izgorelostjo, nizko samopodobo, žalovanjem, z razpoloženjskimi motnjami, akutnimi stresnimi motnjami, paničnimi motnjami in fobijami, obsesivno-kompulzivnimi motnjami, s težavami v medosebnih odnosih, pri vzgoji otrok in začutijo potrebo po spremembi in osebnostni rasti.
Delamo po metodi transakcijsko-analitične psihoterapije, ki jo je v prejšnjem stoletju utemeljil ameriški psihiater Eric Berne.
Ponuja koncepte, s pomočjo katerih lahko ljudje v vsakdanjem življenju razmišljajo, analizirajo in po potrebi spremenijo svojo realnost.
Vpogledi, pridobljeni na terapiji, pomagajo pridobiti manevrski prostor v odnosih z drugimi ljudmi, kot so kritični partnerji ali jezni, razočarani ali pomoči željni ljudje ter se v težavnih situacijah ustrezneje odzivati.
Če začutite, da si želite pogovora, nam pišite in si rezervirajte termin.
Kontaktirajte nas“Po drugem otroku sem šla skozi dan kot robot. Deluješ, kuhaš, dojiš, pelješ starejšega na krožke, spiš 3 ure, greš v službo, se smejiš. Ampak notri … pa prazen občutek. Na terapiji sem prvič jokala in rekla: ‘Ne vem več, kdo sem.’ Terapevtka ni nič “popravljala”. Samo bila je tam. Včasih je postavila vprašanje, ki me je še teden dni žulilo. Danes še vedno kdaj padem dol, ampak se prej ujamem. In se manj grizem. In si včasih rečem: bravo, Sara. In to mi že pomeni ogromno.”
“Kaj bom jaz hodil na terapijo, sem si rekel. To je za ženske. Ampak sem šel. Ker sem bil siten, zatežen, utrujen, nobene volje do dela več. Na terapiji nisem govoril nič pametnega, zdi se mi, da sem samo jamral na začetku, dokler nisem začel povezovat stvari. Da sem vedno rinil čez sebe, da nisem znal reči ‘ne’. Zdaj vem, da lahko grem domov brez slabe vesti, če nisem vsega končal. Žena pravi, da sem lažje za prenašat. Jaz pravim: saj ne škodi.”
Navzven sem delovala ‘fajn’. Faks, služba, fotke s kavo in laptopom, kao imam super lajf. Notri pa sem razpadala. Srce mi je razbijalo brez razloga. Vsi so rekli, da sem močna. Ampak jaz sem bila samo…. tiha. Terapevtka mi je dala prostor, kjer sem prvič rekla: ‘Ne zmorem več.’ Ne vem, ali sem zdaj “pozdravljena”, ampak nisem več tako sama v sebi. In to je začetek.”
“Ne vem, če sem kdaj verjel v terapijo. Pač, stvari rešiš sam, ne? Ampak po ločitvi sem bil sesut, pa tega nisem znal al upal povedat niti najboljšemu prijatelju. Na terapiji nisem govoril o svojih ‘čustvih’ (ker tega res ne znam), ampak sem počasi začel razumevati, zakaj me nekateri pogovori z bivšo raztresejo in zakaj se od otrok oddaljim, ko mi je najtežje. Danes vsaj vem, kaj se z mano dogaja. In otroka mi spet prideta sama povedat, kaj se jima kaj dogaja. To je velik premik.”
posvet do 30 minut
60 minut
50 minut
Delavnice in izobraževanja
Svoje podatke in vprašanje vpišite v obrazec. Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času. Lahko nam tudi pišete na elektronski naslov narocanje@asertiva.si.